»Želel sem pisati o ljubezni – razpadli ljubezni, obsesivni ljubezni.«

»Dojel sem, da moram napisati knjigo, ki jo zdajle berete, preden lahko nadaljujem s čim drugim. S pisanjem bom končno sprejel stvarnost vsega, kar se je zgodilo, jo vključil v celoto svojega življenja. Ne bom se pustil odriniti kot žrtev, na nasilje bom odgovoril z ustvarjalnostjo.«

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Krog se je sklenil in tu sem se želel končno sprijazniti s tem, kar se je zgodilo in si vrniti mir v življenje. Stal sem tam, kjer sem skoraj umrl, na sebi sem imel novo obleko Ralpha Laurena in sem čutil, da sem ... cel.«

»Govori tudi o odnosih oče – sin, sporih med sorodniki, neupravičenih dejanjih, vsakdanjem rasizmu, kibernetskih vohunih, znanstveni fantastiki, življenju človeka, ki je ustvaril Don Kihota, in ne nazadnje o koncu sveta.«

»Ne berem več tako hitro, kot sem bral prej, vendar ... pišem knjigo.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in lastniki Dahlove zapuščine bi se morali tega sramovati.«

»V državah na Zahodu je do nedavnega vladala precejšnja mera svobode na področju založništva. Zdaj, ko sedim tukaj v Združenih državah, sem soočen z grozovitim napadom na knjižnice in knjige za otroke v šolah.«

»Ko sem slišal, da je preživel, sem bil presenečen.«